Te spletne strani uporabljajo piškotke v cilju zagotavljanja zadovoljstva kupcev in funkcionalnosti. Hkrati se piškotki uporabljajo tudi za Vam prilagojeno oglaševanje na naši strani ter tudi na zanesljivih partnerskih straneh. Več o piškotkih in o tem, kako jih uporabljamo, preberite tukaj . S klikom na gumb 'V redu' se strinjate z uporabo vseh piškotkov.
Vredu
Na UNESCO-vem Seznamu svetovne dediščine je vpisano 18 hrvaških dobrin izjemne pomembnosti. Od tega je 7 kulturno-zgodovinskih spomenikov in naravnih lepot ter 11 nematerialnih kulturnih vrednosti, ki vključujejo običaje, rituale, festivale, umetniške izvedbe, znanja, spretnosti in umetnosti tradicionalnih obrti.
Hrvaška se nahaja na vrhu seznama UNESCO-ve svetovne dediščine, zato ne pozabite obiskati neke od teh tekom letovanja na Hrvaškem!
Materialna dediščina
Dioklecijanova palača in srednjeveški Split – Mavzolej rimskega cesarja Dioklecijana, ki je pretvorjen v krščansko katedralo, tvori harmonično celoto s srednjeveškimi zgradbami znotraj kompleksa antične poletne rezidence.
Katedrala Sv. Jakoba v Šibeniku – Šibenska katedrala, ki je zgrajena iz kamenja brez vezivnega materiala, priča o gradbeništvu na prehodu iz 15. na 16.stoletje. Gradili so jo 105 let in je edinstvena med renesančnimi cerkvami zaradi 74 izklesanih glav na apsidah.
Narodni park Plitviška jezera – Najbolj znani kraški fenomen na Hrvaškem se s svojimi 16 slapovi šteje med najlepše naravne znamenitosti v Evropi.
Zgodovinsko jedro Trogirja - Mesto Trogir je ohranilo elemente srednjeveške strukture utrjenega mesta, ki ima karakteristično razporejene ulice in trge in reprezentativne sakralne in profane zgradbe, zaradi česar je prispelo na UNESCO-v seznam svetovne dediščine.
Zgodnjekrščanski kompleks Evfrazijeve bazilike v Poreču – Zgodnjekrščanska katedrala priča o umetnosti zgodnjega Bizantinskega carstva, ki jo je škof, čigar ime bazilika nosi, okrasil z znanimi mozaiki in pozlačenimi deli.
Staro mesto Dubrovnika – Odlično ohranjeni kompleks obzidja znotraj sebe skriva gotske, renesančne in baročne cerkve, samostane, palače in fontane v urbani celoti mesta Dubrovnika.
Starograjsko polje – Največjo plodno ravnico na jadranskih otokih so že leta 384 pr.n.št. geometrijsko razdelili na pravilne parcele vinogradov in oljčnih nasadov in je do danes ostala skoraj nespremenjena.
Nematerialna dediščina
Procesija "Za križen" na otoku Hvaru – Prebivalci Hvara negujejo ta verski običaj že več kot 500 leta. Iz noči Velikega četrtka na Veliki petek istočasno odrine procesija iz šestih otoških mest na Hvaru, ki ob molitvah in verskih napevih spremlja križenosce.
Vsakoletni spomladanski obhod Kraljice (Ljelje) iz Gorjana – Običaj Kraljica iz vasi Gorjana je velikonočni običaj, ki poteka na praznik Duhov. V povorki približno desetih deklet 'kraljic' z belimi venčki na glavah in približno desetimi dekleti 'kralji' s sabljami in moškimi klobuki, okrašenimi s cvetjem, obhajajo vaška gospodinjstva ter izvajajo ritual sestavljen iz pesmi in plesa s sabljami.
Dvoglasje tesnih intervalov Istre in Hrvaškega primorja - Ta način petja označuje posebna barva tona, ki doseže delno petje skozi nos. Odlikujejo ga tudi laično rečeno "neurejeni" tonski odnosi. Tekom petja se improvizirata oba intervala, toda zaključiti se mora enoglasno ali v oktavi.
Čipkarstvo na Hrvaškem - Čipkarstvo na Hrvaškem se povezuje z vaško sredino in nižjim razredom. Čipko na kleklje izdelujejo žene v Hrvaškem Zagorju, v Lepoglavi, medtem ko jo na otoku Pagu vežejo z iglo, na otoku Hvaru pa čipka nastaja iz niti agavinega lista.
Fešta sv. Blaža (sv. Vlaha), zaščitnik Dubrovnika - Ta običaj se neguje od 10. stoletja, ko se je po legendi Sveti Blaž pojavljal Dubrovčanom kot pomoč pred napadi sovražnikov.
Vsakoletna pustna povorka zvonarjev s področja Kastav – Skupine moških oblečenih v ovčje kože z maskami, različnimi okrasi na glavah in zvonci v času pustne povorke obhajajo vasi. Premikajo se z različnimi gibi, zvonijo z zvonci, ki jih imajo opasane okoli bokov, po katerih so tudi dobili ime – zvonarji.
Umetnost izdelave lesenih tradicijskih otroških igračk s področja Hrvaškega Zagorja - Unikatne, ročno izdelane igračke so moški oblikovali z vrbinega, lipovega, bukovega in javorjevega lesa, medtem ko so žene na le-te risale cvetne in geometrijske oblike, najpogosteje v rdeči, rumeni in plavi barvi.
Sinjska alka, viteški turnir v Sinju – je viteško tekmovanje, pri katerem se mora zadeti alka – železni prstan, ki visi na vrvi. Jezdeci jahajo konje v polnem galopu, s svojim kopjem pa skušajo zadeti središče kovinskega obroča – alke.
Medičarska obrt na področju Severne Hrvaške – Spretnost izdelave medičarskih izdelkov je kot rezultat prinesla novi hrvaški spominek – lectovo srce. Izdelki iz moke, sladkorja, sladkorja in kopra se različno oblikujejo, najpogosteje v obliki srca in okrašujejo z barvami, majhnimi zrcali in sporočili.
Bečarac – Bečarac je zvrst glasbe, ki je sestavljena iz desetercev. Teksti so veselega in vedrega značaja, pesem pa izmenično pojeta dva vodilna pevca. Spremlja ju skupno petje in igranje narodnih glasbil, bečarac pa je značilen za področje Slavonije, Baranje in Srema.
Nemo kolo – Je edino kolo Dalmatinske Zagore, ki se tekom plesa "razbija" v pare. Le-ti se nato premikajo v krogu ali prosto po plesišču. Izvaja se brez glasbene spremljave.
Klapsko pjevanje - Višeglasno a capella pjevanje tradicionalno se izvodi na Jadranskom području. U originalu napjeve izvodi 5 do 8 pjevača, a zbog popularnosti klapa tijekom vremena su se transformirale pa sada izvode i moderne melodije, s manje ili više pjevača, raznolikog sastava - muške, ženske i mješovite klape.