Otok Hvar že več kot 500 let slavi praznik Velike noči po tradicionalnem običaju – s procesijo "Za križen". V 16. stoletju so otočani svojo globoko religioznost pretočili v običaj, zaradi katerega je Hvar prispel na UNESCO-ov seznam svetovne nematerialne kulturne dediščine.
Iz Velikega četrtka na Veliki petek istočasno odrine iz šestih otoških mest procesija, ki simbolizira Kristusov križev pot. Povorko vodijo križenosci, sledi pa jim spremstvo v belih tunikah, tradicionalnih oblačilih nekdanjih verskih društev, ter verniki. Po celem Hvaru, v času osemurne nočne procesije, odmevajo napevi in molitve, vse do zgodnjih jutranjih ur.
Stoletna tradicija ni bila prekinjena celo v času Druge svetovne vojne, ko so prebivalci otoka Hvara pobegnili v begunska taborišča v Egiptu, kjer so ohranili običaj - sicer malo spremenjeno verzijo procesije „Za križen“.
Mnogi si želijo obiskati Hvar in prisostvovati na njegovi tradiciji - v edinstvenem spoju romanja in nočnega pešačenja po najdaljšem jadranskem otoku, ob zvočni spremljavi verskih napevov in svetlobi sveč.