Dalmacija in UNESCO v ljubezenski zgodbi

UNESCO je na Hrvaškem zaščitil 17 dobrin materialne in nematerialne kulturne dediščine, celo deset pa se jih nahaja v Dalmaciji. Materialna kulturna dediščina s katedralami, zgodovinskim jedrom in kulami je zgodovinski okras, s katerim se ponaša Dalmacija, UNESCO pa je v tem prepoznal pomembno nematerialno kulturno dediščino, ter Hrvaško uvrstil v vodilno pozicijo pred ostalo Evropo.

Materialna kulturna dediščina

Dalmacija in UNESCO začenjata svojo zgodbo s Katedralo sv. Jakova v Šibeniku. Katedrala je v celoti zgrajena iz kamenja, fasado pa obvija venec 74 kamnitih glav, ki uprizarjajo portrete kiparjevih sodobnikov.
Na popisu svetovne kulturne dediščine UNESCA je tudi staro mestno jedro Splita – 1700 let stara Dioklecijanova palača. Znotraj palače je mavzolej rimskega carja Dioklecijana, ki je pretvorjen v katedralo sv. Duje.
Na UNESCO-vem seznamu se nahaja tudi zgodovinsko jedro Trogirja, kjer se je ob edinstveni razporeditvi ulic usidrala katedrala sv. Lovre s prekrasnim srednjeveškim vhodom – Radovanovim portalom.
UNESCO je prevzelo še eno srednjeveško mesto na samem jugu Dalmacije. Stolpi povezani z dvokilometrskim obzidjem obkrožajo staro mesto Dubrovnika, kjer se nahajajo okrašene baročne cerkve in palače.
UNESCO je na Hvaru, kjer Dalmacija skriva svoja najrodovitnejša polja, zaščitil edinstveni antični načina delitve zemlje. Vinogradi in oljčni nasadi Staromestnega polja so ohranili nespremenjen antični pejsaž iz časov grške kolonizacije.

Nematerialna kulturna dediščina

Najlepši dalmatinski okras – čipka – je del folklornega zaklada otoka Paga, katero je prepoznal tudi UNESCO. Tradicionalno čipkarstvo se neguje tudi na otoku Hvaru, kjer izdelujejo čipke iz niti agave.
Hvar pa je znan po še enem primeru zaščitene kulturne dediščine – Za križen – verskim običajem, ki ga hrvaški verniki negujejo že pet stoletij. Tradicionalna procesija poteka po celo 25km dolgi poti in povezuje šest otoških mest.
UNESCO je osvojila tudi Sinjska alka, srednjeveško viteško tekmovanje, ki ga Dalmacija oživljava že nekaj stoletij. Sinjski vitezi, ki na konjih galopirajo po ulicah, poskušajo s kopjem zadeti krog, ki visi na vrvi.
"Ojkanje" je še ena med nematerialnimi kulturnimi dediščinami, ki se je znašla pod UNESCO-vim okriljem. Je specifičen način petja, ki izhaja iz Dalmatinskega zaledja, pesem pa traja tako dolgo, kolikor traja pevčev dih.
Kulturna manifestacija – Festa sv. Vlahe – poteka v Dubrovniku že od 10. stoletja, ter duhovno povezuje mesto in njegovega svetnika – zaščitnika. Barvita kultura Feste je očarala tudi UNESCO.